Prireditev ob 300 letnici rojstva Marije Terezije

Cesarica Marija Terezija (1717–1780) je bila zelo priljubljena kot vladarica. V nasprotju z ruskimi caricami ni imela vloge “nadomestka” moškega vladarja, večkrat je tudi odkrito pokazala čustva. “Bila je v stiku z ljudmi, se smejala in jokala”.

“Njeno 40-letno vladavino so zaznamovale vojne, trpljenje in nestrpnost, vendar je prinesla tudi modernizacijo in reforme,” pove zgodovinar Karl Vocelka. V odrasli dobi je resda bila vojne, v mladosti pa je rada preplesala tudi cele noči, se predajala kvartanju in skorajda mimogrede povila še 16 otrok. Njena za tiste čase nenavadna poroka s Francem I. Štefanom je bila dejansko plod velike ljubezni. Njuna najmlajša hči je bila Marija Antonija, ki so jo obljubili v zakon Ludviku, nasledniku francoskega kralja, ki je pozneje postal kralj Ludvik XVI. Mariji Antoniji pa so Francozi tudi spremenili drugo ime v danes bolj znano Marijo Antoinetto.

V času svojega vladanja med letoma 1740 in 1780 je uvedla obširne reforme v vojski; podvojila je število mož v avstrijski armadi in reformirala tudi sistem davkov, da bi zagotovila redne prihodke za vzdrževanje vlade in vojske. Marija Terezija je centralizirala vlado, tako da je prej ločena avstrijska in češka kanclerstva združila v en sam administrativni urad. Pred tem so pravosodje in upravo nadzirali isti uradniki. Ustanovila je vrhovno sodišče, katerega edina naloga je bila vzdrževanje zakona v njenih deželah. Zelo pomembna je tudi njena vloga pri opismenjevanju prebivalstva.

Reforme, ki jih je uvedla, so okrepile gospodarstvo, po nasvetu svojega državnega kanclerja Wenzla Antona von Kaunitza je prekinila zavezništvo z Veliko Britanijo in namesto tega sklenila zavezništvo z Rusijo in Francijo. Kot globokoverna katoličanka je dala iz nekaterih delov habsburškega vladarstva izgnati mnogo pripadnikov protestantske in judovske vere.

Marija Terezija je bila ena od razsvetljenih absolutistov, pod njeno vladavino se je za Slovence začela moderna doba in z njo tudi narodni preporod.

Njej v čast je Folklorno društvo pripravilo celodnevni dogodek. 

Prireditev so popestrili ansambel Sejmarji s Tomažem Plahutnikom, Pihalni orkester občine Šenčur in člani Folklorne skupine Folklornega društva Šenčur, ki so pred spomenikom krompirju vsako uro izvedli del igre o krompirju.

Člani TD Šenčur so postregli s »tenstanim« krompirjem.

Iskrene čestitke vsem sodelujočim za dobro izvedeno prireditev!