Odprtje razstave keramike v Muzeju Šenčur
Odprtje razstave je bilo v torek, 24.4.2016 ob 19. uri. Zbrane je nagovoril podžupan Aleš Perič Močnik.Nekaj besed o razstavi pa je napisala avtorica razstave ga. Barba Štembergar Zupan iz Zavoda V-oglje.
PO ZNANJE V ŠENČUR
Razstava keramike
Življenje je lepo, če imamo želje in vztrajnost, da si jihi zpolnimo. Ni važno koliko smo stari, vedno je čas, da sledimo svojemu srcu.Tudi pri delu z glino je tako. Ustvarja lahko vsak, saj je vsak prstni odtis enkraten in neponovljiv.
Današnja razstava spada v sklop dogodkov, ki se izvajajo ob občinskem prazniku Šenčurja. Predstavljamo vam trinajst avtorjev, ki so posvoje znanje izdelave keramike hodili v Šenčur, točneje v Voglje. V zavodu V-oglje izvajamo začetne, nadaljevalne in tematske tečaje, enodnevne delavnice žganja raku in obvare, organiziramo razne dogodke in izobraževanja ter ostajamo zaljubljeni v glino, v njeno prvinskost, gnjetljivost, trdnost in dejstvo, da delo z glino daje neskončno možnost učenja in kreativnega dela.
Profesor Branko Stajevič je v svoji knjigi Govor Gline zapisal: »Ni znanje zanje znati, ampak je znanje znanje dati«. Dovolite, da vam predstaviva avtorje, ki so se učili z nama.
LIDIJA ZDEŠAR se je odločila, da bo delala z glino, ko se upokoji. Tisto, kar ji je bilo vedno všeč, je postalo njena strast, kar izraža tudi skozi svoje izdelke. S konstantnim delom si je oblikovala lasten stil. Lidija sicer izdeluje uporabno lončenino, tokrat pa se nam predstavlja z lučmi, ki so krašene z oksidi, predstavlja pa nam tudi sklop skulptur na temo dreves, katere je pobarvala, kot bi jih prekrila obarvana rosa. Sodelovala je že na več razstavah doma in v tujini, ena njena lučka pa je tudi v svetovni zbirki keramike Barcelona 2016.
Ko je naša občina prenavljala našo ulico v vasi je nekmožakar neverjetno dolgo stal pred našimi vrati in opazoval naš vhod. Vpogovoru je rekel: » Tole bi bilo všeč moji ženi«. In to je Marja Odar, ki imasedaj doma svoje lončarsko vreteno in peč za žganje gline. Danes se nampredstavlja z dekorativnimi predmeti, stenskima slikama simboličnih portretov,z grajskimi stolpiči, oblikovanimi kot iz zgodbic, ki opisujejo izmišljen pisansvet čarobnih bitij, dodaja pa še kroglo v raku tehniki žganja, ki je prav tako,kot stolpiči namenjena za del vrtno okrasje.
Iz družine Tavčar (oče Rudi je v našem muzeju že razstavljal),se nam predstavljata dvojčici, PETRA MARKIČ in SARA PETERNEL. Pri njiju mi je zelo všeč, da vedno vesta, kaj želita ustvariti, načrtujeta,oblikujeta in vztrajata do končnega cilja. PETRA Markič se predstavlja z večjo ambientalno lučjo valjaste oblike z perforacijo. Okrasila jo je s simboličnim drevesom, ki okoreninjeno predstavlja trdne družinske vezi ali pa ponazarja vez med zemljo in nebom. Pronicanje svetlobe pa osvetljuje življenje tukaj in zdaj.Njena sta tudi križa in viseča vaza.
Sara Peternel nam daje na ogled svoji ptici, za kateri je dobila navdih pri Jenny Mendes. Tako kot Sara pri svojem delu krajinske arhitektke dela dosledno, je izdelala tudi svoji ptici. Predstavljata simbol nebesnega sveta. V keltskem svetu je ptica pomočnica bogov. Sarini ptici sta bogato in premišljeno krašeni z engobami, glazuro in nadglazurnimi barvami.
Zakonca BRANKA in PRIMOŽ POKLUKAR sta oba zaljubljena vlončarstvo in občudovanja vredno je, da ob treh otrocih uspeta tudi kreativno ustvarjati. Njunim uporabnim predmetom dodata besedo ali dve s prijetnimi asociacijami. Primož sam izdela dodatke iz lesa, kar je njun osebni pečat, hkrati pa predmetom les doda pridih domače topline.Tudi pri izdelkih lahko opazite, da sta z vsem srcem pri otrocih, saj sta najmlajšemu izdelala keramično kahlico, likovno nadarjeni Neji odstopita sklede za čudovito poslikavo z njeno risbo, najstarejši, Klemen, pa bo prispeval glasbeno točko.
JERNEJA STANONIK prihaja iz Poljanske doline. Že v času študija na pedagoški fakulteti se je navdušila nad ustvarjanjem z glino.Predstavlja se z nekaj kosi keramike abstraktnih oblik, ki izhajajo iz sklopa njene diplomske naloge. Lotila se je večjih kosov, tehnično zahtevnih in jih dosledno tudi glazirala. Sicer je tudi Jerneja lončarka, izdeluje uporabne in dekorativne predmete in ima svojo blagovno znamko Školjka, unikatna keramika.
Tudi URŠKA ALJANČIČ in ROBI MOŽINA sta par, ki ju med drugim povezuje tudi ustvarjalno delo. Kakšna radost, ko vas povežejo iste strasti.Njune stvaritve so odraz kreativnega preživljanja tisto nekaj prostega časa, ki ga premoremo v prenatrpanih vsakdanjikih. Kljub temu, da imata doma električno peč, ki omogoča oksidacijsko žganje, se Robi navdušuje nad žganem rakuja, kjer je potrebna redukcija. Urška pa preizkuša okside, žganje kamenine in zanimivo dopolnjuje dekoracijo z mehurčki,z grafičnimi potezami in minimalističnimi barvnimi kontrasti. Urška je že večkrat razstavljala in eno njenih del se nahaja tudi v zbirki svetovne keramike Barcelona 2016. Danes se predstavljata z ročno modeliranimi predmeti,čeprav oba uporabljata tudi lončarsko vreteno.
Tako likovno nadarjenega avtorja, kot je ANDREJ VOLČIČ iz Kranja, se ne da najti, očitno spada med tiste redke, ki se rodijo s posebnimi nad spretnostmi. Svoj slikarski talent Andrej spretno in izvirno prenaša v poslikavo in dekoracijo posod, ki so prave uporabne umetnine. V našem muzeju je v preteklosti že razstavil nekaj svojih manjših kipcev, popolnoma dodelanih glav. Danes nam predstavlja reliefno obdelane posode, ki so hkrati tudi poslikane z engobami in glazirane s prozorno glazuro.
S popolnoma avtorskim pristopom se nam predstavlja MATIC LOVŠIN, ki prihaja iz Ptuja. Kdo bi si mislil, da je minilo šele dobro leto,odkar se je Matic prvič srečal z glino, natančneje z lončarskim vretenom.Maticu se pozna, da je študiral dizajn, saj išče izvirnost in oseben pristop k oblikovanju končne podobe izdelkov. S svojimi ročnimi spretnostmi in tehničnim znanjem svojim keramičnim valjem dodaja les, ki pa kljub dekoraciji, zaradi uporabe visokega žganja, ohranjajo uporabno vrednost. Način dekoracije, ki ga vidimo na Maticevih valjih je njegov izum, tega v tej obliki ni delal še nihče. Poigrava se tudi s rakujem in odkriva nove razsežnosti.
In nazadnje še najmlajši keramičarki po stažu. PETRA RANT in SANJA MANOJLOVIČ se šele nekaj mesecev učita in ustvarjata v glini. Trenutno se učita tudi lončarstva. Obe sta željni novih znanj in kar danes predstavljata sta ustvarili doma, izven zavetja tečaja. Njuna srčna predanost obeta veliko.
SANJA MANOJLOVIČ je za razstavo ročno oblikovala vrč in čajnik s kozarčkoma. Vsi predmeti so glazirani z efektno glazuro in žgani na visoki temperaturi, kot kamenina, kar na 1240 stopinj.
PETRA RANT je izdelala dve večji skledi iz bele gline in ju dekorirala iz zunanje strani z vzorci in poslikavo z engobami, saj notranjosto barva sadje ali pa vsebina, ki jo izbere posameznik. Obe skledi sta glaziraniz zdravju neoporečno glazuro.
Naši občini smo hvaležni za muzej, kjer se lahko srečujemo ljubitelji umetnosti. In veseli smo, da ob tokratnem občinskem prazniku v muzeju predstavljamo avtorje, keramike, ki so svoje znanje pridobili tudi v Šenčurju.
Zapisala:
Barba Štembergar Zupan
Vodja ZavodaV-oglje