Šenčur

Šenčur je urejeno manjše mesto in sedež občine Šenčur. Poseljen je bil že v času Rimljanov, o čemer priča odkritje rimskega sarkofaga. V pisnih virih se prvič omenja leta 1221, in sicer v povezavi z vitezom Friderikom iz Šenčurja. Leta 1238 je Šenčur prešel pod oblast velesovskega dominikanskega samostana. Naselje se je širilo okoli cerkve, ob nekdanjem jezeru in potoku Olševnica.

Cerkev sv. Jurija v središču Šenčurja je bila zgrajena leta 1747 v baročnem slogu na mestu starejše cerkve. Za cerkvijo je še delno ohranjen protiturški obrambni zid. V centru Šenčurja stoji spomenik krompirju in Mariji Tereziji, kajti temu območju zaradi obilnega pridelka krompirja rečemo tudi Krompirjeva dežela.

Ob 20-letnici občine Šenčur leta 2015 smo v krožišču ob vstopu v Šenčur postavili skulpturo občinskega zavetnika sv. Jurija.

Znamenita je tudi Bvagnetova hiša iz 18. stoletja, negovan javorov drevored ob Pipanovi cesti in zanimiva stalna razstava keramike na Slovenskem v Muzeju Šenčur, kjer se odvijajo tudi mesečne razstave. Zanimiv je tudi brezov in javorov drevored pred pokopališčem. V južnem delu Šenčurja se širi Poslovno-obrtna cona, v severnem delu pa se razprostira Športni park Šenčur. Leta 2006 je Šenčur osvojil bronasto medaljo na evropskem tekmovanju ENTENTE FLORALE EUROPA v kategoriji manjših evropskih mest.