Namakalni sistem postaja nuja - Ideja o skupnem namakalnem sistemu

V občinah Preddvor in Šenčur so v torek gostili ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandro Pivec. Ena ključnih tem je bilo namakanje kmetijskih zemljišč. Ministrico so opozorili na potrebo po poenostavitvi in pospešitvi birokratskih postopkov, povezanih z gradnjo namakalnih sistemov. Ob ogledu zasebnega namakalnega sistema na kmetiji Šimnovih v Voklem ji je šenčurski župan Ciril Kozjek predstavil namero občine po izgradnji kolektivnega namakalnega sistema.

Z njim želijo pokriti 220 hektarov površin v Trbojah, na Prebačevem in delu Voklega. Prvo gradbeno dovoljenje za namakalni sistem na devetdeset hektarih so pridobili decembra lani, za preostalih 130 hektarov površin pa ga še čakajo, saj so morali izdelati celostno presojo vplivov na okolje. »Vloga je po zadnjih podatkih popolna, upamo, da bo gradbeno dovoljenje izdano v avgustu,« je optimističen Kozjek. Nato bodo na razpisu kmetijskega ministrstva kandidirali za nepovratna sredstva. Kot je dejal, lahko pridobijo 7.500 evrov na hektar oz. 1,7 milijona evrov, s čimer bi v celoti izpeljali investicijo v južnem delu občine. Župan se nadeja tudi pomoči ministrice in upa, da se bo gradnja sistema, ki bo zajemal vodo iz trbojskega jezera, prihodnje leto vendarle začela. Občina je v izdelavo dokumentacije vložila sto tisoč evrov. Kot je poudaril, bo prva tovrstna investicija na Gorenjskem zagotovo zelo spodbudila razvoj šenčurskega kmetijstva.

Začetek gradnje že težko pričakujejo tudi na kmetiji Šimnovih. Mladi gospodar Klemen Jarc je ministrici pokazal njihov lastni namakalni sistem, s katerim namakajo deset hektarov lastnih površin in še trideset do štirideset hektarov površin, ki si jih izmenjujejo z okoliškimi kmeti. Na površinah, ki jih namakajo, pridelajo od dvajset do trideset odstotkov letnega posevka zelja, želeli bi jih pa še več.

Preddvorski župan Rok Roblek pa je ministrico seznanil z željo po izgradnji tehnološko zelo naprednega namakalnega sistema na jugu Preddvora in severu Šenčurja. V zalogovnik bi črpali vodo iz Kokre in s pomočjo prostega pada namakali polja. »Potenciala je izrazito veliko, verjamem, da od 350 do 400 hektarov,« je dejal. Upa, da bo gradnja namakalnih sistemov v celoti sofinancirana tudi v prihodnji finančni perspektivi po letu 2020, saj bi zaradi dolgotrajnih postopkov pri pridobivanju dovoljenj zagotovo zapadli vanjo. »Smo pa že sedaj jasno izrazili interes za gradnjo, če bodo pogoji ostali taki ali podobni,« je Roblek povedal o projektu, ki ga načrtujejo v sodelovanju s šenčursko občino.

Ministrica je pozdravila načrte obeh občin glede gradnje namakalnih sistemov. Ti bodo glede na podnebno dogajanje v prihodnosti bolj ali manj nujni, ne le na tem območju, ampak po celotni Sloveniji, je dejala. »Evropska sredstva za ta namen so na voljo še v zdajšnji finančni perspektivi in zagotovo bodo tudi v prihodnji, seveda pa bomo delali na tem, da jih bo dovolj,« je obljubila Pivčeva in dodala, da bodo naložbe v zaščito pred različnimi vremenskimi ujmami nujne tudi za dvig odstotka pridelave zelenjave in sadja.

Župan Kozjek je ministrici še predstavil kmetijske dejavnosti v njihovi občini in opozoril, da si želijo, da bi večji odstotek pridelkov in izdelkov njihovih kmetov končal v javnih zavodih. Mladi gospodar Klemen Jarc pa ji je ob ogledu kmetije, na kateri je glavna dejavnost pridelava in predelava zelja, med drugim razkril, da so skupaj z občino v postopku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za izgradnjo modernejše in večje kisarne, za kar nameravajo kandidirati na kakšnem razpisu. Lani so pridelali osemsto ton zelja, vsega predelajo v kislo zelje in z njim zalagajo trgovske centre po Sloveniji.

Vir: Gorenjski Glas
Besedilo: Ana Šubic
Foto: Tina Dokl