90 let Rozalije Štremfelj iz Šenčurja

V Dom starejših občanov Kamnik so prišli na obisk g. Ciril Kozjek, župan Občine Šenčur, predsednik KS Šenčur-Srednja vas g. Miro Peternel in ga. Vera Polajnar, predstavnica DU Šenčur. Gospa Zalka je namreč v avgustu praznovala svoj devetdeseti rojstni dan. Kot pa je v lepi šenčurski navadi se obišče ljudi, ki dopolnijo ta častitljiva leta.

Zalka se je rodila kot četrti otrok Neži in Nacetu Rozman. Ker v tistih časih, ko je ga. Zalka odraščala še ni bilo dobrih pogojev za nadaljnje šolanje, se je odločila, da se zaposli v tovarni Tekstilindus v Kranju kot tkalka. Po odprtju Brniškega letališča pa je opravljala delo kuharice, kasneje pa je čistila letala.

 Z možem Mihom sta zgradila hiško polno topline, saj sta jo polnila dva ljubka sinova Miran in Brane. Ga. je dobila vnuka in tri vnukinje. To so bili njeni sončki, ki so ji lepšali življenje.

Kmalu pa se je sreča začela kaliti, saj je sin Miran mlad zapustil ta svet, za njim pa še mlajši vnuk Primož. To je go. Zalko potrlo in jo priklenilo na invalidski voziček. Sin Brane jo v Domu pogosto obišče in jo poskuša razvedriti. Domači so zadovoljni z oskrbo v Domu in se ob tej priliki zahvaljujejo vsem zaposlenim, ki se dnevno trudijo, da z nasmehi poskrbijo za svetlejši vsakdanjik starejših. Ti delavci razumejo, da v našem življenju ne štejejo leta, pač pa šteje življenje v naših letih.

Naj zaključim z mislijo: Starost zame ni nikakršna ječa, pač pa balkon, od koder vidim daleč in razločno. (Marie Luise Kaschnitz)

Zapisala: V. Umnik