Praznik krompirja privabil veliko ljubiteljev krompirjevih jedi

Praznik krompirja je tudi letos v center Šenčurja privabil množico ljubiteljev krompirjevih jedi, ki so si bili enotni, da pravega nedeljskega kosila ni brez praženega krompirja. Te je šel na sobotni prireditvi obiskovalcem tudi najbolj v slast.

Šenčur – Praznik krompirja sega v leto 2008, ko so v Šenčurju odkrili spomenik krompirju s podobo cesarice Marije Terezije, ki je v času svoje vladavine v 18. stoletju uvedla obvezno sajenje krompirja in s tem pripomogla k izkoreninjanju lakote na Slovenskem. Organizacijo so ponovno prevzeli člani Društva Godlarji s pomočjo Občine Šenčur in lokalnih društev. »Šenčur je nekoč slovel kot občina z največ pridelovalci krompirja, bilo je približno 20 velikih in 45 manjših kmetij, ki so gojile to priljubljeno poljščino,« je povedal Iztok Vidmar, predsednik organizacijskega odbora za pripravo Praznika krompirja 2023 iz Društva Godlarji.

Praznik krompirja velja za eno najpomembnejših in najodmevnejših prireditev v njihovi občini, pa je prepričan šenčurski podžupan Aleš Perič Močnik. »V času Jugoslavije smo imeli na območju naše občine laboratorij za razvoj krompirjevih sort,« je kot zanimivost pojasnil podžupan in dodal, da želijo s prireditvijo ohranjati zavedanje o pomembnosti krompirja v njihovih krajih.

Po nastopu Pihalnega orkestra občine Šenčur, ki so ga letos prvič spremljale mažoretke iz Društva mažoretk Šenčur, in razglasu dekreta, za kar so tudi letos poskrbeli člani Folklornega društva Šenčur, so obiskovalci na sedmih stojnicah lahko okušali raznolike krompirjeve jedi. Člani štirih društev – Turističnega društva Šenčur, Društva upokojencev Tržišče, Kulturnega društva Bukovci in Društva za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi – so skupaj pripravili dvesto kilogramov praženega krompirja. Člani Društva Godlarji so kuhali krompirjev golaž z lisičkami, Lovska družina Šenčur krompirjev golaž po lovsko, iz Turističnega društva Dragočajna - Moše pa so letos v pokušino ponudili inovativno jed krompirjeve ražnjiče.

Slovenska nacionalna jed

»Pražen krompir pripravimo po najstarejšem slovenskem receptu iz leta 1797. Sestavine, ki so obvezne, so krompir, svinjska mast in ocvirki, čebula, sol in izbrane začimbe,« nam je zaupal Stane Menard, predsednik Društva za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi, ob tem pa izrazil zadovoljstvo, da je praženega krompirja na jedilnikih vedno več. »Praktično ni več domače gostilne, ki ne bi postregla praženega krompirja, kar je pohvalno, saj gre vendarle za slovensko nacionalno jed.«

Med obiskovalci je bil najbolj zaželen ravno pražen krompir. »Jem ga sicer le enkrat na štirinajst dni, saj zahteva malce več priprave in kuhe,« je dejala domačinka Ana Perdan. Enkrat na mesec pa si ga privoščijo v družini Brezar iz Šenčurja. »Običajno ga jemo ob koncih tedna, najbolj sodi k zrezkom z omako, samostojno ga redko jemo,« je povedala Helena Brezar. Na jedilniku Slavke Weisseisen z Visokega pa je pražen krompir povprečno dva- do trikrat tedensko. »Rada dodam razne začimbe, tudi z mesom ni slab. Sicer pa ga pripravim čisto po trenutnem navdihu,« je dodala.

Celodnevno dogajanje so organizatorji popestrili s tržnico lokalnih pridelovalcev, kmečkimi igrami, ki jih je pripravilo Kulturno društvo Hiša čez cesto z Milj, otroškimi delavnicami v Blagnetovi hiši v izvedbi KUD Valentin Kokalj Visoko, Klub mladih Šenčur je poskrbel za krompirjevo tarčo, Kolesarsko društvo Šenčur pa za napihljiv tobogan, Konjeniški klub Šenčur pa za jahanje konj. Popoldan je obiskovalce zabaval ansambel Trio Edo, zvečer pa skupina Pop Design.

Besedilo: Maša Likosar
Vir: Gorenjski Glas
Foto: Franci Brezar / Občina Šenčur